Črtice iz zgodovine

• Romanje k Božji materi Bistriški traja od 16. julija 1684, ko je najden kip Marije Bistriške, ampak zgodovina Marije Bistrice ni povezana samo s kipom MB.
• V župnišču (1753) so se nekaj časa zbirali hrvaški preporoditelji. Tukaj so prihajali Ljudevit Gaj, Stanko Vraz, J.J. Stroβmayer ter glasbeniki Zajc, Lisinski in Kirschhofer.
• V Mariji Bistrici so se poročili grof Ernest Karlo Schlippenbach in grofica Henrika Sermage, Antun pl. Rubido in Sidonija Erdödy (operna primadona), dr. Ljudevit Gaj in Paulina Krizmanić.
• Vojne oblasti so leta 1920 v vaseh žigosale in določile konje za vojsko zaradi česar je prišlo do upora. Uporniki so oropali cerkev in bistriške trgovce. Roparje so ujeli in blago kaznovali. Sodil jim je pesnik Dragutin Domjanić, ki se v eni izmed svojih pesmi opravičuje Božji materi in prosi odpuščanja, ker je moral soditi tistim ljudem.
• Med II. svetovno vojno tukaj je živel Krsto Hegedušić, čigave nedokončane freske si lahko ogledamo v baziliki. Freske naj bi predstavljale: Kristusovo rojstvo, Beg v Egipt in Sveto križno pot. Fresk ni končal, ker po koncu vojne ni bilo priporočljivo ostati v Mariji Bistrici.
• Prva šola v Mariji Bistrici je omenjena že leta 1590, potem pa 1699, ampak ni natančnih podatkov koliko časa so trajale. Pouk neprekinjeno poteka od leta 1852.
• Občina je ustanovljena po ukinitvi tlačanstva leta 1848, leta 1900 pa je sezidana stavba občinskega poglavarstva.
• V Mariji Bistrici je glasba prisotna že od davnih časov in je težko povedati kdaj so ljudje začeli uporabljati glasbila in ustvarjati glasbo. Glasbila so bila tudi prvi bistriški spominki. Ko je leta 1889 ustanovljeno Gasilsko društvo, z delom je začel tudi Pihaški orkester. Leta 1975 je ustanovljeno KUD "Lovro Ježek" in od tedaj se Pihaški orkester, skupaj z folklorno sekcijo in tamburaškim orkestrom, udeležuje skoraj vsaki bistriški manifestaciji.
• Temeljni kamen za kapelo Sv. Petra, zgrajeno leta 1940, je položil blaženi Alojzije Stepinac.
• 15. avgusta 1971 je v Mariji Bistrici potekal XIII. Marijanski mednarodni kongres, ki ga je vodil poseben papežev odposlanec kardinal Franjo Šeper. Na kongresu se je zbralo, za komunistično državo do tedaj neverjetnih približno 150000 romarjev.
• Na Škofovski konferenci Jugoslavije 3. decembra 1971 so hrvaški škofje razglasili svetišče v Mariji Bistrici za Hrvaško nacionalno svetišče Božje matere Bistriške.
• 24. in 25. maja 1974 je v Mariji Bistrici potekal I. hrvaški nacionalni marijanski kongres.
• 1. oktobra 1978 sta Marijo Bistrico obiskala misijonarka ljubezni Blažena mati Terezija in bengalski misijonar opat Ante Gabrić.
• 9. septembra 1984 je potekal drugi veliki romarski zbor Nacionalni euharistijski kongres (NEK '84), ki ga je vodil dunajski nadškof kardinal Franz Koenig, posebni odposlanec papeža Ivana Pavla II. in rimski šolski kolega zagrebških nadškofov blaženega Alojzija Stepinca in kardinala Franje Šepera. Pridigoval je takratni zagrebški nadškof kardinal Franjo Kuharić.
• Sveta stolica je 20. junija 1987 razglasila praznik Božje matere Bistriške, ki ga Hrvati praznujejo kot katoliški praznik 13. julija.
• 3. oktobra je tisto malo mestece obiskoval Sveti oče papež Janez Pavel II, blagoslovil ga in na prošnjo zagrebškega nadškofa mons. Josipa Bozanića pred 500000 romarji razglasil negdanjega zagrebškega nadškofa in bistriškega romarja, kardinala Alojzija Stepinca za blaženega.