Svetišče v Mariji Bistrici je postalo narodno svetišče že leta 1715, ko je hrvaški Sabor v bistriški cerkvi postavil velik votivni oltar. Svetišče je zaradi marijanske pobožnosti in številnih priprošenj k Materi Božji Bistriški postalo pretesno in premajhno. Bistriški župnik dr. Juraj Žerjavić (1875 -1911) je po načrtih arhitekta Friedricha von Schmidta in njegovega učenca Hermanna Bolléja je cerkev in župnijski dvor z arkadami dal razširiti in preurediti v novorenesančnem slogu.

Svojo prvo največjo slovesnost je Marija Bistrica doživela 15. oktobra 1971 s XIII. mednarodnim marijanskim kongresom. Škofje so tistega leta razglasili svetišče za Hrvaško nacionalno svetišče Matere Božje Bistriške.